Včeraj sem pri poročilih
obnemel in pritisnil gumb za izklop.
Če bo šlo tako naprej,
bom drugič raje pol ure buljil v strop.
Preti nevarnost, da se kaj zgodi,
da iz zaslona prileti molotovka
in me izgrednik iz dnevne sobe napodi.
Ne šalim se, svet je lep, a mu mir ne diši.
Ulični bojevnik nosi
v eni roki gorjačo, v drugi bencin,
a morda ga sreča pamet
brž, ko ga osmodita ogenj in dim.
Mirna rešitev je težavna pot,
a je edina, ki ne pušča možnosti,
da ti granitna kocka v glavo prileti.
Ne šalim se, anarhija je volk, ki preži.
Sem mogoče res za luno,
če trdim, da bi bil svet manj prepirljiv,
če bi znali razumeti,
da predsodki ne nudijo perspektiv.
Sprememba v glavi, je edina stvar,
ki jo lahko prispeva vsak posameznik,
da vržemo čez prag razbohoteno gorje.
Ne šalim se, za začetek lahko smo ljudje.
Ne šalim se, za začetek lahko,
za začetek lahko smo Ljudje.