Kdo so ti, ki bi z vero
radi oslabili Rim,
to presega vsako mero,
spodkopali radi bi režim!
Hrulil Neron je kot norec,
če ponižnost jim je vse,
bo odpora le za vzorec,
v Koloseju vera jim umre!
Priklenite kristjane,
da jim odprem oči,
naj bič odpira rane,
da se razlije sladka kri!
Gremo par stoletij bliže,
nova drama starih vlog,
krivoverec nohte grize,
inkvizitor ve, kaj hoče bog.
Ah, z nohti se ne trudi,
drugi reče prvemu,
rabelj ti v kompletu nudi
puljenje ob gratis tuljenju.
Pestra, poglej, ponudba
mučilnih je naprav,
ne uide ti razudba,
izberi, kakor ti je prav.
Če vrtimo leta dalje,
se kontekst ne spremeni,
tank po ulicah preganja
te, ki z njimi mnenja ne deli.
Oblast je moč, a moč ne zmeni
se za pregovarjanja,
ko ji živci popustijo,
ne prenese ugovarjanja.
Pokol je neizbežen,
razum je šel po zlu
in senca tiho leže
na Trg nebeškega miru.
Zgodovina je prepolna
tragičnih in krutih zgodb,
majhen človek je pogosto
stranska žrtev sklenjenih pogodb.
Če povzamemo na kratko,
je vse stvar politike,
bojev za oblast in drže,
ki ne zmore samokritike.
Previdnost je na mestu,
če nisi krvolok,
če glava ni na mestu,
ostaneš hitro praznih rok.
Kdo bo koga, kdo za koga,
človečnost stisnjena je v kot,
če je moteča, če ne uboga,
jo obišče strelski vod.
Problem je tu, problem ostaja,
ne da se ga razrešiti,
saj človeštvo iz izkušenj
se le bore malo nauči,
saj človeštvo iz izkušenj
se le bore malo nauči.
